Josef Škvorecky: Strahopetci

 

Avtor: Josef  Škvorecký

Naslov: Strahopetci

Zvrst/žanr: Roman

Prebrano: 16. 10. 2022

Izziv: 

• knjižni črvek 2022, 1. gosenica, 7. člen

Leto izdaje: 2018

Založba: Cankarjeva založba, e-knjiga

Originalni naslov: Zbabělci

Prevajalec: Nives Vidrih

Ključne besede: druga svetovna vojna, 1945, revolucija, begunci, kapitulacija, Češko-slovaška, ljubezen, džez, band, saksofon

O zgodbi:

• pripovedovalec: Daniel "Danny" Smiřický
• vreme: večino časa deževno
• lokacija: Kostelec
• aktivnost: igranje v bandu, razmišljanje o "ljubezni", revolucija in osvoboditev okraja
• poklici pomembnih likov: muzikant in delavec v tovarni letal

Spremljamo Danny-a, doma v Kostelcu, v zadnjih dneh vojne in pripravah na revolucijo. Skozi celotno zgodbo se prepletajo dnevni dogodki, njegov ciničen odnos do žensk in razmišljanje o Ireni, nesojeni ljubezni, in občasno tudi o džez bendu. Spremljamo vstop v češko-slovaško vojsko, ki naj bi pomagala pri pregonu kapituliranih Nemcev. Spremljamo prelevitev iz "v-ženske-zagledanega-tipa" v dejanskega vojaka, ki poleg najstniških blodenj (pri 21. letih) spozna realnost vojskovanja. Zgodba se začne 4. 5. 1945 z vajo džez banda in se končna 11. 5. 1945 s koncertom džez banda na trgu, po prihodu Rdeče armade.

Mnenje:

Ni mi bila všeč. Brati sem jo začela, ker je imela kot eno izmed ključnih besed "džez" in me je zanimalo, kako se to vkomponira v samo dogajanje. Pa skozi celotno zgodbo, razen mogoče v zadnjih odstavkih, nisem zasledila dejanske naklonjenosti džezu in načinu življenja "džez". Prej bi kot ključno besedo dala "Irena", ker je bil nenormalno "zaljubljen" v Ireno, hkrati pa je vse ženske opisoval kot neumne; čedne, a neumne. Skozi celotno zgodbo se mi zdi, da se avtor vsake toliko spomni, da bi moral dodati par povedi o džezu. Sam opis dogodkov 2. SV in borb po ulicah, žrtve itd. pa ne morem kritizirati. So dobro spisani spomini in misli.

Najljubši citat, misel:

Bila je tišina. Naši koraki so v trojnem ritmu udarjali ob tlakovce, molčali smo. Ta tišina je bila kot zatišje pred nevihto.

- str. 21